Srečno novo leto 2010
Happy New Year 2010
Happy New Year 2010
Nova igračka je pri hiši. Čistokrvni fisheye.
Nekaj fotografij s prvega potepa >>> click – click <<< photos
Nekaj fotografij s prvega potepa >>> click – click <<< photos
S kratkega septemberskega dopusta v Dubrovniku.
Matr, kaj je pasalo.
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Matr, kaj je pasalo.
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Z zadnjega potepa.
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Že en čas nazaj, se še kdo spomni? Popotovanje od Kranja do doline kralja Matjaža in naazaaaaj.
Če zgodbo s tremi viški dneva skrajšam na dva:
1. Hrana pri Škrubiju - užitek.
2. Povratek domov - preludij za pokrov školjke in WC papir.
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Do naslednjič ...
Če zgodbo s tremi viški dneva skrajšam na dva:
1. Hrana pri Škrubiju - užitek.
2. Povratek domov - preludij za pokrov školjke in WC papir.
Pictures/ slike >>> click – click <<< photos
Do naslednjič ...
Link do slikic >>> click - click <<< photos
Z zadnjega večernega sprehoda.
Po celodnevnem sedenju na predavanjih je prav pasalo pretegniti ude.
>>> click - click <<< photos
Po celodnevnem sedenju na predavanjih je prav pasalo pretegniti ude.
>>> click - click <<< photos
Holland Combi Dream Team Tour 2009 (v delu/Work in Progress)
Pojdi z menoj,
da ti zasije sreča v očeh,
če pozabiš na vse,
se ti nov svet odpre
in življenje lepše je.
Zadnje čase nimamo veliko problemov z odločitvami kam, kdaj in kako. To pot smo potrebovali točno toliko, kot je potrebno, da en "ta kratek" opravi svojo življenjsko funkcijo, t.j. pogreje.
Tokrat je naš cilj Amsterdam, cca 1250km severo-zahodno od doma. Nas 7, en kombi, nekaj prtljage in ... off we go bi rekli. Z vsemi počitki (na 2 uri), točenjem goriva, pa še kaj bi se našlo smo potrebovali dobrih 12 ur. V redu, ni kaj.
Nizozemska - država za katero nikoli nisem mogle reči ali mi je všeč ali ne. Edino kar sem vedel, je to, da govorijo tako, kot bi se jim dvigovalo po hrani narejeni s starim oljem. Točno tako, ja ... za kozlat.
Prvi vtis ... ga pravzaprav ni bilo ... cestne črte so švigale mimo mene še dobre pol ure po tistem, ko sem v izbranem hotelu butnil prvi whisky in ga poplaknil s pivom. Ustavite zemljo, hočem izstopiti.
Ker imamo samo 5 dni na voljo je imel doma narejeni plan ogledov ubijalski ritem. Dnevno 2-3 različne lokacije.
Danes lahko rečem, da smo naredili dober plan (lahko pa da smo imeli samo noro srečo) in ogledali smo si res veliko zanimivosti.
Najprej Keukenhof, če poenostavim, nekaj podobnega kot naš Arboretum vendar veliiikkkoooo večji in seveda bolj urejen. Vseeno smo na Nizozemskem, deželi rož. Ogledali smo si tudi borzo cvetja, Den Haag, Volendam, Edam - znan po siru, kjer smo kupili Gaudo (bravo mi), Katwijk, Delft, Marken, in še in še ... ampak imena mest so tako zaj...., da se jih nisem uspel zapomniti. Se pozna tudi rahel osip sivih celic.
Toplo priporočan ogled Zaanse Schaans, del starega ohranjenega mesta z nekaj mlini.
Kaj še? Nizozemska - ena sama voda - slana, sladka. Kanal pri kanalu, kot en ogromni labirint na vodi.
Urejena, čista, kjer nič ni zastonj. Precej draga (za naše pojme). Vetrovno, dež, plohe, nevihte, sonce, vsega je bilo dovolje v času našega potepa.
Se nadaljuje ...
>>> click - click <<< photos
Pojdi z menoj,
srce pokaže ti pravo pot,
vse do zvezd in še dlje,
ta noč najina je,
vzemi le nasmeh seboj
in pojdi z menoj.
(Rebeka Dremelj)
Pojdi z menoj,
da ti zasije sreča v očeh,
če pozabiš na vse,
se ti nov svet odpre
in življenje lepše je.
Zadnje čase nimamo veliko problemov z odločitvami kam, kdaj in kako. To pot smo potrebovali točno toliko, kot je potrebno, da en "ta kratek" opravi svojo življenjsko funkcijo, t.j. pogreje.
Tokrat je naš cilj Amsterdam, cca 1250km severo-zahodno od doma. Nas 7, en kombi, nekaj prtljage in ... off we go bi rekli. Z vsemi počitki (na 2 uri), točenjem goriva, pa še kaj bi se našlo smo potrebovali dobrih 12 ur. V redu, ni kaj.
Nizozemska - država za katero nikoli nisem mogle reči ali mi je všeč ali ne. Edino kar sem vedel, je to, da govorijo tako, kot bi se jim dvigovalo po hrani narejeni s starim oljem. Točno tako, ja ... za kozlat.
Prvi vtis ... ga pravzaprav ni bilo ... cestne črte so švigale mimo mene še dobre pol ure po tistem, ko sem v izbranem hotelu butnil prvi whisky in ga poplaknil s pivom. Ustavite zemljo, hočem izstopiti.
Ker imamo samo 5 dni na voljo je imel doma narejeni plan ogledov ubijalski ritem. Dnevno 2-3 različne lokacije.
Danes lahko rečem, da smo naredili dober plan (lahko pa da smo imeli samo noro srečo) in ogledali smo si res veliko zanimivosti.
Najprej Keukenhof, če poenostavim, nekaj podobnega kot naš Arboretum vendar veliiikkkoooo večji in seveda bolj urejen. Vseeno smo na Nizozemskem, deželi rož. Ogledali smo si tudi borzo cvetja, Den Haag, Volendam, Edam - znan po siru, kjer smo kupili Gaudo (bravo mi), Katwijk, Delft, Marken, in še in še ... ampak imena mest so tako zaj...., da se jih nisem uspel zapomniti. Se pozna tudi rahel osip sivih celic.
Toplo priporočan ogled Zaanse Schaans, del starega ohranjenega mesta z nekaj mlini.
Kaj še? Nizozemska - ena sama voda - slana, sladka. Kanal pri kanalu, kot en ogromni labirint na vodi.
Urejena, čista, kjer nič ni zastonj. Precej draga (za naše pojme). Vetrovno, dež, plohe, nevihte, sonce, vsega je bilo dovolje v času našega potepa.
Se nadaljuje ...
>>> click - click <<< photos
Pojdi z menoj,
srce pokaže ti pravo pot,
vse do zvezd in še dlje,
ta noč najina je,
vzemi le nasmeh seboj
in pojdi z menoj.
(Rebeka Dremelj)
Non, Je Ne Regrette Rien
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
C'est Paye, Balaye, Oublie, Je Me Fous Du Passe
Avec Mes Souvenirs J'ai Allume Le Feu
Mes Shagrins, Mes Plaisirs,
Je N'ai Plus Besoin D'eux
Balaye Les Amours Avec Leurs Tremolos
Balaye Pour Toujours
Je Reparas A Zero
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ma Vie, Car Me Joies
Aujourd'hui Ca Commence Avec Toi.
(Edith Piaf)
Trotlzihr shapshoti s sprehodov.
>>> click - click <<< photos
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
C'est Paye, Balaye, Oublie, Je Me Fous Du Passe
Avec Mes Souvenirs J'ai Allume Le Feu
Mes Shagrins, Mes Plaisirs,
Je N'ai Plus Besoin D'eux
Balaye Les Amours Avec Leurs Tremolos
Balaye Pour Toujours
Je Reparas A Zero
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ma Vie, Car Me Joies
Aujourd'hui Ca Commence Avec Toi.
(Edith Piaf)
Trotlzihr shapshoti s sprehodov.
>>> click - click <<< photos
I don't know where I'm going
But, I sure know where I've been,
...
here I go again on my own
Goin' down the only road I've ever known,
...
Naš prvi letošnji "upokojenski" izlet. Na tržaški Kras, k slovenskim zamejcem. Tako jim pravimo, čeprav ... čeprav ne vemo zakaj in kaj bi pravzaprav z njimi. Zamejski Slovenci, kako da ne ... še s svojimi ne vemo kaj bi.
Kakorkoli, tokrat sta izlet pripravila Mini&Breda in okoli izbrane poti ni debate.
Pot nas vodi ... po avtocesti (rezultat napredka) ... vse do Italije in naprej ... do odcepa za Opčine, naprej proti Colu in vasici Repen.
Avte pustimo pod gričem in se peš odpravimo proti cerkvi Repentabor, ki ima zelo zanimivo zgodovino. Legenda pravi, da je ime Repentabor nastalo v časih, ko so ga napadali Turki. Ko je braniteljem zmanjkalo kamnov, so na napadalce začeli metati repo. Turki so se neznanega orožja menda tako ustrašili, da so jo jadrno popihali. S tistih časov se na vzhodni strani vidi še približno 10m starega obzidja, jarek, ki je obzidje obdajal, pa je zasut. Zanimiva je še župnijska hiša gotskega sloga in občinska hiša, zgrajena na skali, visoki 3m. Tabor (418m) je lepa razgledna točka.
S hriba se spustimo v vas. Značilnosti so vaški vodnjak, kraška hiša (tokrat zaprta za obiske) in pa stari kamniti portali, ki stojijo pred hišami. Napisani so v starem slovenskem jeziku, datirajo pa preko 200 let nazaj. Zanimivo je tudi manjše jezerce. Za pot do tja povprašamo domačina, ki nam prijazno, v zamejski slovenščini pojasni kako do tja. Prčji dol je podolgovata dolina, globoka do 70m. Na dnu, med drevjem, posajenim zaradi lepšega videza, se skriva jezerce. Po širini meri približno 30m in je prava oaza za vodne rastline. Zaradi stalnega vodnega vira je vegetacija zelo bujna.
Naslednja postaja je Grotta Gigante, podzemna jama, baje z največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se v bližini vasi Brščiki. In res, dvorana je velika. Nekaj čez 100m globoka, s premerom tudi okoli 100m. Z zanimivimi kapniki, lepo osvetljena. Vendar - pozor - čaka vas cca 500 stopnic. Najprej gre skoraj vertikalno navzdol in potem po drugi strani enako navzgor. Pogledi v jami so lepi, razsvetljana domiselna, temperatura stalna, 11C. V isti vasici najdete tudi Pavla Hrovatina (Paolo Hrovatin) umetnika, ki dela male čudeže iz kamna. Če imate čas, se ustavite pri njem, prijazno vam bo povedal in razkazal kaj, kako, s čim obdeluje kamen. Njegovi zdelki so tudi naprodaj.
Zadnja postaja, največja znamenitost naše poti je bil Devinski grad, (Castello di Duino). Njegovi lastniki, grofje Turn un Taxix od nekdaj naklonjeni raznoraznim novostim, kot tudi kulturi in znanost. Iznajldi in pričeli so razpošiljanje pošte s poštno kočijo. Proti gradu vodi sprehajalna pot s prekrasnimi pogledi na zalive v tržaškem morju. pot je poimenovana poRainer Maria Rilke-ju, znanemu da so njegova dela zelo zaznamovana filozofa Schopenhauer in Nietzsche, velik vpliv sta imela na njegov kritičen pogled na krščanstvo. Grad je bil (tudi) zaprt , uradno naj bi ga odprli dan kasneje. Škoda.
Počasi se je pričelo temniti, zato smo svoje (plehante) konjičke obrnili proti domu.
Kaj reči. Lep izlet, predvsem me je presenetilo, da sploh nisem imel občutka, da sem v Italiji. Povsod dvojezične table in povsod so govorili slovensko. Tudi med seboj, na ulici, v gostilni,...
In to je to. Čakam na naš naslednji "upokojenski" izlet. Mislim, da ima pri njem tudi moja malenkost nekaj zraven. Če čisto nič drugega, se ga vsaj udeležim.
Slikovni del zgodbe vidite na povezavi >>> click-click <<< photos
But, here I go again,
Here I go again,
Here I go again,
Here I go,
Here I go again...
But, I sure know where I've been,
...
here I go again on my own
Goin' down the only road I've ever known,
...
Naš prvi letošnji "upokojenski" izlet. Na tržaški Kras, k slovenskim zamejcem. Tako jim pravimo, čeprav ... čeprav ne vemo zakaj in kaj bi pravzaprav z njimi. Zamejski Slovenci, kako da ne ... še s svojimi ne vemo kaj bi.
Kakorkoli, tokrat sta izlet pripravila Mini&Breda in okoli izbrane poti ni debate.
Pot nas vodi ... po avtocesti (rezultat napredka) ... vse do Italije in naprej ... do odcepa za Opčine, naprej proti Colu in vasici Repen.
Avte pustimo pod gričem in se peš odpravimo proti cerkvi Repentabor, ki ima zelo zanimivo zgodovino. Legenda pravi, da je ime Repentabor nastalo v časih, ko so ga napadali Turki. Ko je braniteljem zmanjkalo kamnov, so na napadalce začeli metati repo. Turki so se neznanega orožja menda tako ustrašili, da so jo jadrno popihali. S tistih časov se na vzhodni strani vidi še približno 10m starega obzidja, jarek, ki je obzidje obdajal, pa je zasut. Zanimiva je še župnijska hiša gotskega sloga in občinska hiša, zgrajena na skali, visoki 3m. Tabor (418m) je lepa razgledna točka.
S hriba se spustimo v vas. Značilnosti so vaški vodnjak, kraška hiša (tokrat zaprta za obiske) in pa stari kamniti portali, ki stojijo pred hišami. Napisani so v starem slovenskem jeziku, datirajo pa preko 200 let nazaj. Zanimivo je tudi manjše jezerce. Za pot do tja povprašamo domačina, ki nam prijazno, v zamejski slovenščini pojasni kako do tja. Prčji dol je podolgovata dolina, globoka do 70m. Na dnu, med drevjem, posajenim zaradi lepšega videza, se skriva jezerce. Po širini meri približno 30m in je prava oaza za vodne rastline. Zaradi stalnega vodnega vira je vegetacija zelo bujna.
Naslednja postaja je Grotta Gigante, podzemna jama, baje z največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se v bližini vasi Brščiki. In res, dvorana je velika. Nekaj čez 100m globoka, s premerom tudi okoli 100m. Z zanimivimi kapniki, lepo osvetljena. Vendar - pozor - čaka vas cca 500 stopnic. Najprej gre skoraj vertikalno navzdol in potem po drugi strani enako navzgor. Pogledi v jami so lepi, razsvetljana domiselna, temperatura stalna, 11C. V isti vasici najdete tudi Pavla Hrovatina (Paolo Hrovatin) umetnika, ki dela male čudeže iz kamna. Če imate čas, se ustavite pri njem, prijazno vam bo povedal in razkazal kaj, kako, s čim obdeluje kamen. Njegovi zdelki so tudi naprodaj.
Zadnja postaja, največja znamenitost naše poti je bil Devinski grad, (Castello di Duino). Njegovi lastniki, grofje Turn un Taxix od nekdaj naklonjeni raznoraznim novostim, kot tudi kulturi in znanost. Iznajldi in pričeli so razpošiljanje pošte s poštno kočijo. Proti gradu vodi sprehajalna pot s prekrasnimi pogledi na zalive v tržaškem morju. pot je poimenovana poRainer Maria Rilke-ju, znanemu da so njegova dela zelo zaznamovana filozofa Schopenhauer in Nietzsche, velik vpliv sta imela na njegov kritičen pogled na krščanstvo. Grad je bil (tudi) zaprt , uradno naj bi ga odprli dan kasneje. Škoda.
Počasi se je pričelo temniti, zato smo svoje (plehante) konjičke obrnili proti domu.
Kaj reči. Lep izlet, predvsem me je presenetilo, da sploh nisem imel občutka, da sem v Italiji. Povsod dvojezične table in povsod so govorili slovensko. Tudi med seboj, na ulici, v gostilni,...
In to je to. Čakam na naš naslednji "upokojenski" izlet. Mislim, da ima pri njem tudi moja malenkost nekaj zraven. Če čisto nič drugega, se ga vsaj udeležim.
Slikovni del zgodbe vidite na povezavi >>> click-click <<< photos
But, here I go again,
Here I go again,
Here I go again,
Here I go,
Here I go again...
On the road again
Goin' places that I've never been
Seein' things that I may never see again,
And I can't wait to get on the road again.
Tokrat v Cinque Terre ali kot radi sami skrajsajo 5 terre. Ime izhaja iz petih vasic (Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza, Monterosso al Mare), ki so med seboj povezane z zeleznisko povezavo. Do tja je nekaj vec kot 600km, odvisno kje v Sloveniji zacnete pot.
Kje tocno se nahajajo 5 terre si poglejte na >>> 5 terre Google maps
Imeli smo sreco z vremenom, tako, da smo lahko pot med Vernazzo in Monterosso al Mare prehodili, kljub temu, da so vse poti uradno zaprte. Razlog - manjsi zemeljski plazovi so odnesli sprehajalne poti. Ne vem sicer, kako je stanje na ostalih odsekih, vendar na tem nismo imeli tezav s prehodnostjo. Seveda ob predpostavki, da ste pohodnisko obuti.
Med Riomaggioe in Manarolo vodi pot Via dell Amore (pot zaljubljenih). Urejena sprehajalna pot z lepimi razgledi, se posebej ob soncnem zahodu. Potrebno je placati vstopnino in sicer 5EUR/osebo.
Lepa in slikovita je tudi pot, ki pelje iz Manarole proti Cornigliji, vendar se po nekaterih podatkih pred Corniglijo konca in mozno priti v naslednjo vasico.
Povsod limone, mandarine, pomarance, urejeni vinogradi, cvetoci rozmarin, kaktusi, aloa, prava pasa za oci in blagodejno pomirjujoce mediteranske disave.
Ce se mislite o prehodnosti poti pozanimati v Turist Information Office, potem vam povem iz lastnih izkusenj, da niso najbolj informativni glede tocnosti informacij, ki jih dobite pri njih. V nasem primeru niti ena od kar nekaj informacij ni drzala. Italija pac, bi lahko rekli. Bolje je povprasati popotnike, ki jih srecate na poti, tako kot smo jih mi.
Vasice so majhne, lustne, v tem casu mirne, turistov bolj za vzorec. Lokali vecinoma zaprti, nekaj gostilnic se pozno popoldne (cca ob 1800-1830) odpre. Cene visoke, kaj ces, 5 terre so zelo popoularne, zato je treba placati svojo ceno.
S prenociscem smo imeli sreco, dobili smo ga v Riomaggiore in to celo hiso (apartma in dve sobi) v kateri lahko prespi 8 oseb. Zelo lepo opremljeno, cena sprejemljiva. Vec info na Casa Lorenza.
Ce ste ravno v tem koncu Italije in vam je ostalo nekaj casa, si lahko ogledate tudi posevni stolp v Pisi (cca 90km stran proti jugu) in pa lepo mestece Lucca (cca 70km stran proti jugu), nekoc glavno mesto Toscane.
Kaj se? Imeli smo se lepo, uzivali v svezem morskem zraku in prelepih pogledih ter italijanski kulinariki. Priporocam. Ce pomislim, kako mora biti tam maja ali junija meseca, pa .... ZELO PRIPOROCAM.
On the road again
Like a band of gypsies we go down the highway
We're the best of friends
Insisting that the world be turnin' our way
And our way
Is on the road again.
Se slikovni del >>> clicky-click <<< photos
Goin' places that I've never been
Seein' things that I may never see again,
And I can't wait to get on the road again.
Tokrat v Cinque Terre ali kot radi sami skrajsajo 5 terre. Ime izhaja iz petih vasic (Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza, Monterosso al Mare), ki so med seboj povezane z zeleznisko povezavo. Do tja je nekaj vec kot 600km, odvisno kje v Sloveniji zacnete pot.
Kje tocno se nahajajo 5 terre si poglejte na >>> 5 terre Google maps
Imeli smo sreco z vremenom, tako, da smo lahko pot med Vernazzo in Monterosso al Mare prehodili, kljub temu, da so vse poti uradno zaprte. Razlog - manjsi zemeljski plazovi so odnesli sprehajalne poti. Ne vem sicer, kako je stanje na ostalih odsekih, vendar na tem nismo imeli tezav s prehodnostjo. Seveda ob predpostavki, da ste pohodnisko obuti.
Med Riomaggioe in Manarolo vodi pot Via dell Amore (pot zaljubljenih). Urejena sprehajalna pot z lepimi razgledi, se posebej ob soncnem zahodu. Potrebno je placati vstopnino in sicer 5EUR/osebo.
Lepa in slikovita je tudi pot, ki pelje iz Manarole proti Cornigliji, vendar se po nekaterih podatkih pred Corniglijo konca in mozno priti v naslednjo vasico.
Povsod limone, mandarine, pomarance, urejeni vinogradi, cvetoci rozmarin, kaktusi, aloa, prava pasa za oci in blagodejno pomirjujoce mediteranske disave.
Ce se mislite o prehodnosti poti pozanimati v Turist Information Office, potem vam povem iz lastnih izkusenj, da niso najbolj informativni glede tocnosti informacij, ki jih dobite pri njih. V nasem primeru niti ena od kar nekaj informacij ni drzala. Italija pac, bi lahko rekli. Bolje je povprasati popotnike, ki jih srecate na poti, tako kot smo jih mi.
Vasice so majhne, lustne, v tem casu mirne, turistov bolj za vzorec. Lokali vecinoma zaprti, nekaj gostilnic se pozno popoldne (cca ob 1800-1830) odpre. Cene visoke, kaj ces, 5 terre so zelo popoularne, zato je treba placati svojo ceno.
S prenociscem smo imeli sreco, dobili smo ga v Riomaggiore in to celo hiso (apartma in dve sobi) v kateri lahko prespi 8 oseb. Zelo lepo opremljeno, cena sprejemljiva. Vec info na Casa Lorenza.
Ce ste ravno v tem koncu Italije in vam je ostalo nekaj casa, si lahko ogledate tudi posevni stolp v Pisi (cca 90km stran proti jugu) in pa lepo mestece Lucca (cca 70km stran proti jugu), nekoc glavno mesto Toscane.
Kaj se? Imeli smo se lepo, uzivali v svezem morskem zraku in prelepih pogledih ter italijanski kulinariki. Priporocam. Ce pomislim, kako mora biti tam maja ali junija meseca, pa .... ZELO PRIPOROCAM.
On the road again
Like a band of gypsies we go down the highway
We're the best of friends
Insisting that the world be turnin' our way
And our way
Is on the road again.
Se slikovni del >>> clicky-click <<< photos
Ce sem se v prejsnjem prispevku hvalil z 10C v Angliji, potem ...
Pozabite, brez veze, poglejte raje te podatke spodaj.
Zrak 27C (v senci), voda 24C (na globini 25m), plavo nebo, sonce, brezvetrje.
Kraj zlocina? Just arround the corner. No ja, 3 urce pa firkeljc od doma pa res. Proti jugu. Z letalom, da ne bo pomote.
Sharm El Sheikh/Shark's Bay/Sinaj/Egipt Vam je zdaj jasno kje?
Cas zlocina? Januar. Mhm, Januar 2009.
Scena zlocina: Kolibe narejene iz lesa, rafije, vej palm pa vse do sob in vil narejenih na klasicni nacin. Pescena plaza, modro nebo in morje, korale, koralna flora in fauna. Prijazno in ustrezljivo lokalno osebje, izbira lokalne hrane po kateri nimate prebavnih motenj. Beduinska "dnevna soba" kjer se posladkate s soki svezega sadja jagod, manga, pasionke, limon, s cajem ali kavico in kjer v miru lahko pokadite pipo miru (shisha po domace). In pa najpomembneje ... mir, blazeni mir pred vsemi prijatelji, za katere niste pravzaprav nikoli vedeli, da jih imate.
Detajli scene: razdalja od sobe do potapljaskega centra cca 30, do sokov, caja, kave in pipe cca 50m, do vecerje pa celih 60. Od centra do vode cca 25m +25m pomola. Kriza, vam povem!
Na lokalnem koralnem grebenu se vidi (pre)intenzivnost gradenj v okolici in neosvescenosti turistov. Precej unicen, ogromno koral odmrlo, precej jih je v komi in se pocasi, prav pocasi obnavljajo. V vednost 3m koralni greben je potreboval cca 750 let da je zrasel do svoje velikosti. Unicen pa je bil v slabih 5-10 letih. Upam, da se obrne na bolje.
Vseeno se da videti napoleone, murene, gruperje (kirnje), skate, hobotnice, trobente, ... mislim da jih je cca 2000 razlicnih vrst, zato se je bolje tu ustaviti.
Lokalni izleti so mozni s stirikolesniki ali s kamelami v puscavo, s 4x4 v barviti kanjon (priporocam), ogled samostana Sv. Katarine, v kaksen Wadi (izsuseno recno korito) z oazo, Dahab, El Tur, Naama Bay, Sharm Old Market,... Malo bolj oddaljeni pa v Kairo, Petro (Jordanija), Nuweibo, Tabo,...
1EUR = 7.3EGP (egiptovski funt)
Analiza: Kaj naj se povem? Tisti, ki ste ze bili tu, tako ali tako veste o cem govorim, tisti,ki pa se niste bili, pa verjetno tudi v prihodnje ne boste. Najveckrat izberete varianto all-inclusive v hotelih. Se splaca. No, pa smo vsi veseli in zadovoljni, da je tako.
slike >>> clicky-click <<< photos
Pozabite, brez veze, poglejte raje te podatke spodaj.
Zrak 27C (v senci), voda 24C (na globini 25m), plavo nebo, sonce, brezvetrje.
Kraj zlocina? Just arround the corner. No ja, 3 urce pa firkeljc od doma pa res. Proti jugu. Z letalom, da ne bo pomote.
Sharm El Sheikh/Shark's Bay/Sinaj/Egipt Vam je zdaj jasno kje?
Cas zlocina? Januar. Mhm, Januar 2009.
Scena zlocina: Kolibe narejene iz lesa, rafije, vej palm pa vse do sob in vil narejenih na klasicni nacin. Pescena plaza, modro nebo in morje, korale, koralna flora in fauna. Prijazno in ustrezljivo lokalno osebje, izbira lokalne hrane po kateri nimate prebavnih motenj. Beduinska "dnevna soba" kjer se posladkate s soki svezega sadja jagod, manga, pasionke, limon, s cajem ali kavico in kjer v miru lahko pokadite pipo miru (shisha po domace). In pa najpomembneje ... mir, blazeni mir pred vsemi prijatelji, za katere niste pravzaprav nikoli vedeli, da jih imate.
Detajli scene: razdalja od sobe do potapljaskega centra cca 30, do sokov, caja, kave in pipe cca 50m, do vecerje pa celih 60. Od centra do vode cca 25m +25m pomola. Kriza, vam povem!
Na lokalnem koralnem grebenu se vidi (pre)intenzivnost gradenj v okolici in neosvescenosti turistov. Precej unicen, ogromno koral odmrlo, precej jih je v komi in se pocasi, prav pocasi obnavljajo. V vednost 3m koralni greben je potreboval cca 750 let da je zrasel do svoje velikosti. Unicen pa je bil v slabih 5-10 letih. Upam, da se obrne na bolje.
Vseeno se da videti napoleone, murene, gruperje (kirnje), skate, hobotnice, trobente, ... mislim da jih je cca 2000 razlicnih vrst, zato se je bolje tu ustaviti.
Lokalni izleti so mozni s stirikolesniki ali s kamelami v puscavo, s 4x4 v barviti kanjon (priporocam), ogled samostana Sv. Katarine, v kaksen Wadi (izsuseno recno korito) z oazo, Dahab, El Tur, Naama Bay, Sharm Old Market,... Malo bolj oddaljeni pa v Kairo, Petro (Jordanija), Nuweibo, Tabo,...
1EUR = 7.3EGP (egiptovski funt)
Analiza: Kaj naj se povem? Tisti, ki ste ze bili tu, tako ali tako veste o cem govorim, tisti,ki pa se niste bili, pa verjetno tudi v prihodnje ne boste. Najveckrat izberete varianto all-inclusive v hotelih. Se splaca. No, pa smo vsi veseli in zadovoljni, da je tako.
slike >>> clicky-click <<< photos
S potepa po mestecu Alresford v grofiji Hampshire.
Vreme spremenljivo, sonce, oblaki, veter, sonce, oblaki, ... dezja hvalabogu zaenkrat se ni bilo.
Drugace pa +10C, pravi melem za notranje organe in ostale izturene dele telesa.
Lokalci (predvsem mladina) pa kar v kratkih hlacah (ne bi verjel, ce ne bi videl na lastne oci). Seveda barva njihove koze temu primerna - no ja, barve ni - prozorno bleda kot mlecna steklovina.
slike >>> clicky-click <<< photos
Vreme spremenljivo, sonce, oblaki, veter, sonce, oblaki, ... dezja hvalabogu zaenkrat se ni bilo.
Drugace pa +10C, pravi melem za notranje organe in ostale izturene dele telesa.
Lokalci (predvsem mladina) pa kar v kratkih hlacah (ne bi verjel, ce ne bi videl na lastne oci). Seveda barva njihove koze temu primerna - no ja, barve ni - prozorno bleda kot mlecna steklovina.
slike >>> clicky-click <<< photos
Z zadnjega potepa po Piranu.
Se misliti si ne morete, kako kako pase kosilat na soncku. :)
slike >>> clicky-click <<< photos
Se misliti si ne morete, kako kako pase kosilat na soncku. :)
slike >>> clicky-click <<< photos
S sprehoda po Krizni gori.
slike >>> clicky-click <<< photos
slike >>> clicky-click <<< photos