Sobotno jutro.
Sneg, sneg, sneg, povsod sneg. In se vedno naletava.
Avtobusna postaja Kranj. Nas 14, minibus in sofer.
Vsi smo na broju, odhod.
Smer? Na vzhod. Ven iz tega snega, soncu naproti. Ce sploh se obstaja. Ni ga bilo videti ze ... emmm ... i lot of tajm.
Vodja puta (Saso) nam zaupa naso prvo lokacijo. Obisk vojaskega muzeja in prsutarne v Lokvah in obisk jame Vilenice, ki je v blizini. OK. Drvimo, hitimo, imamo napovedano uro za obisk muzeja ... je skoraj kot pri dohtarjih. Lokev. Muzej je privat, vodita ga moz in zena (?). V redu, za pogledat, ocitno da je lastnik strasten zbiralec. Prsutarna. Nismo edini. Ima jih ... ko pacova ... nekaj avtobusov ... eni ze mocno nabaseros. Cuje se zvok harmonike, zvok podplatov odmeva ... I wanna dens ... Majko mila, ste ze kdaj videli moonwalking na zvok harmonike. Toplo odsvetujem. Hitro nabavimo prsutka in ostale dobrote in sibamo proti jami. Jama Vilenice - majhna, lepa. Pozor - veliko stopnic vas caka, ker se spusti precej globoko. In ce se spustis po njih dol, moras po njih tudi nazaj gor. Simple as that. Kaj naj se recem, pojdite in si jo oglejte. Ne bo vam zal.
Vodja nam zaupa naslednji cilj: Trst - Miramare. Znano. Skoda le, da ni lepega vremena. Sicer padavin za spremembo ni in soncek le bezno sem ter tja pokuka izza oblakov. Nekaj si jih ogleda poslopje znotraj, ostali se razgledamo po okolici.
Ura je ze pozno popoldan, temni se, zapovedana je naslednja lokacija - visek dneva in izleta - papica in pupica - smer nazaj v Slovenijo proti Kopru.
Ni ravno tipicna 8., bo pa v redu. Kelnerici hoces-noces takoj padem v oci, no spet bo stala. Ja vem, ima nesto erotsko na meni ...
Zacnemno z bobici, nekateri bolj fini so ostali pri klasicnih predjedeh, za glavno jed pa smo druzno zbrali ombolo na 101 nacin (na 7 pa res); z melancani, spinaco, prsutom, klobaso, .... ma ne vem s cim vse. Vsega je bilo prevec. Domaci refosk je dobro polnil tisto nekaj malega preostalega prostora v zelodcih. Se dobro, da nam ni treba voziti. Po nekaj urah pitanja se vdamo in se prav pocaaasiii odpravimo proti domu.
In to je to. Imeli smo se oh in sploh in tko naprej .... pa se kdaj, ane?
Zahvala gre Sasotu za plan, koordinacijo in izvedbo izleta, Romanu za organizacijo prevoza in vsem ostalim za raznorazne opojne substance. Baje je vsega zmanjkalo. Se je kdo vprasal, da je nekaj narobe z nami?
Slikovni del zgodbe pa na >>> osmica
p.s.
S kelnerco ni bilo nic, po moje se je en mal us..... ;)
Sneg, sneg, sneg, povsod sneg. In se vedno naletava.
Avtobusna postaja Kranj. Nas 14, minibus in sofer.
Vsi smo na broju, odhod.
Smer? Na vzhod. Ven iz tega snega, soncu naproti. Ce sploh se obstaja. Ni ga bilo videti ze ... emmm ... i lot of tajm.
Vodja puta (Saso) nam zaupa naso prvo lokacijo. Obisk vojaskega muzeja in prsutarne v Lokvah in obisk jame Vilenice, ki je v blizini. OK. Drvimo, hitimo, imamo napovedano uro za obisk muzeja ... je skoraj kot pri dohtarjih. Lokev. Muzej je privat, vodita ga moz in zena (?). V redu, za pogledat, ocitno da je lastnik strasten zbiralec. Prsutarna. Nismo edini. Ima jih ... ko pacova ... nekaj avtobusov ... eni ze mocno nabaseros. Cuje se zvok harmonike, zvok podplatov odmeva ... I wanna dens ... Majko mila, ste ze kdaj videli moonwalking na zvok harmonike. Toplo odsvetujem. Hitro nabavimo prsutka in ostale dobrote in sibamo proti jami. Jama Vilenice - majhna, lepa. Pozor - veliko stopnic vas caka, ker se spusti precej globoko. In ce se spustis po njih dol, moras po njih tudi nazaj gor. Simple as that. Kaj naj se recem, pojdite in si jo oglejte. Ne bo vam zal.
Vodja nam zaupa naslednji cilj: Trst - Miramare. Znano. Skoda le, da ni lepega vremena. Sicer padavin za spremembo ni in soncek le bezno sem ter tja pokuka izza oblakov. Nekaj si jih ogleda poslopje znotraj, ostali se razgledamo po okolici.
Ura je ze pozno popoldan, temni se, zapovedana je naslednja lokacija - visek dneva in izleta - papica in pupica - smer nazaj v Slovenijo proti Kopru.
Ni ravno tipicna 8., bo pa v redu. Kelnerici hoces-noces takoj padem v oci, no spet bo stala. Ja vem, ima nesto erotsko na meni ...
Zacnemno z bobici, nekateri bolj fini so ostali pri klasicnih predjedeh, za glavno jed pa smo druzno zbrali ombolo na 101 nacin (na 7 pa res); z melancani, spinaco, prsutom, klobaso, .... ma ne vem s cim vse. Vsega je bilo prevec. Domaci refosk je dobro polnil tisto nekaj malega preostalega prostora v zelodcih. Se dobro, da nam ni treba voziti. Po nekaj urah pitanja se vdamo in se prav pocaaasiii odpravimo proti domu.
In to je to. Imeli smo se oh in sploh in tko naprej .... pa se kdaj, ane?
Zahvala gre Sasotu za plan, koordinacijo in izvedbo izleta, Romanu za organizacijo prevoza in vsem ostalim za raznorazne opojne substance. Baje je vsega zmanjkalo. Se je kdo vprasal, da je nekaj narobe z nami?
Slikovni del zgodbe pa na >>> osmica
p.s.
S kelnerco ni bilo nic, po moje se je en mal us..... ;)
0 comments:
Post a Comment