Marec, 2011
Kranj, Lom, Črni Kal, Smokvica (cerkev. Sv. Magdalene), Movraž, Sočerga (cerkev Sv. Kvirka, bunker, naravni most, gostilna  Palčič Milan), Trebeše (Trebeški slap), Gračišče, Sv. Anton, Koper, Portorož (torice), Ljubljana, Kranj.

>>> slike s potepa

Zbor ob 0930 v Kranju, srečanje na Lomu ob 1000.
Čaj, kava, muffini in ostali sladkiši.
Odhod proti Črnemu Kalu in na izvoz za Sočergo.
Najprej ogled vasice Smokvica, ki naj bi ime dobila po smokvah iz katerih so delali raznorazne dobrote. V poletnih mesecih prirejajo t.i. šagro (praznik smokev), kjer lahko vse v živo poskusite.
Iz Smokvic naprej po cesti do vasi Movraž. Nič zanimivega, pot pod noge naprej.
Po cesti do Sočerge, kjer se v lokalni gostilni zmenimo za kosilo, nato pa odpravimo na dnevni sprehod. Najprej po hribu navzgor do cerkvice Sv. Kvirika, nato pa po obronku do bunkerja in proti naravnemu mostu. Pokrajina je lepa, razgled dober, piha precej močna burja.  Pod nami se lepo vidi dolina, ter oba mejna prehoda. Sledimo poti, dokler ne pridemo do previsa, kjer je nekaj klinov in se zaradi slabe opreme obrnemo. Nazaj gremo po isti poti. Ko pridemo v Sočergo zavijemo direktno v gostilno na kosilo. Zanimiva je izbira hrane; vzameš ali ne vzameš. Kaj več nimajo. Kakorkoli, ženske so bile s kosilom zadovoljne, to je edino kar šteje.
Odpravimo se proti Trebešam, v čigar bližini bomo obiskali najvišji slap na Primorskem. V kolikor teh krajev ne poznate, vam avto karta ne bo veliko pomagala. No, vsaj nam ni. Potem pa nam je prijazna gospa Jelena (tista iz Garmina) sproti govorila kam. Na znaku ob cesti piše da je do slapa 10 minut. Meni je je bolj zdelo 5. Sam slap je kar zanimiv. Da se ga obhoditi in priti pod njega, vendar morate imeti dobro obutev in biti spretni, ker lahko zdrsnete.
Po ogledu nazaj proti avtu in preko Gračišča in Sv. Antona proti Porotorožu, kjer nadoknadimo ves porabljen sladkor. Sonce počasi zahaja in mi se obrnemo proti severu in odrinemo domov.
Izlet je bil zanimiv, malce smo se premigali, jedli domačo primorsko hrano, uživali na soncu in vetru. Pravzaprav smo se imeli čito v redu. Pokrajina s svojo širino in skritimi zanimivostmi vabi nazaj. Mogoče pa res še kdaj.